V poplavi tropskih polžev, pogosto pozabimo na naše endemične vrste. Živorodna kalužnica (Viviparus viviparus) je avtohtona vrsta živorodnega polža. Spoznamo jo po koničasti temno rjavi ali olivno zeleni hišici. Spada med srednje velike polže in doseže med dva in tri cm. Samice so večje od samcev. Noga je siva z rozastimi oziroma svetlo rjavimi drobnimi pikami. Tipalke so mesnate in kratke, gobec je kljunast in opremljen z organom za strganje – strgačo. Imajo poklopec, oziroma operculum, ki služi kot zaščita pred plenilci in sušo.

Naseljuje počasi tekoče in stoječe vode po Evropi, v Nemčiji je vrsta zaščitena, zelo redki pa so tudi na območjih Poljske, Švedske in Norveške. V Sloveniji je trenutno še kar pogosta, čeprav jo močno ogroža izsuševanje močvirij in mokrišč. V akvariju jo gojijo le redki akvaristi, glavni razlog je nepoznavanje vrste in previsoke temperature, ki jih imamo v tropskih akvarijih. Bolj pogosta je v okrasnih ribnikih.

Tolerira nižje temperature, glede ostalih parametrov pa ni preveč občutljiv, saj ga najdemo tudi v somornici s 0.3% slanostjo. Poleg temperature pa mu v akvariju glavno težavo predstavlja pomanjkanje hrane. V naravi se hrani predvsem z detritom in muljem, ostalo hrano predstavlja plankton, bakterijski prerast, alge in rastline. Te so zadnja izbira, če nam ta polž v akvariju obžira rastline, potem je to znak, da mu primanjkuje hrane.

V naravi je živorodna kalužnica pokazatelj zdravega ter stabilnega naravnega okolja, potrebuje veliko kisika, zato potrebujmo zmogljivi biološki filter, ki pa ne sme imeti premočen pretok. Je živorodni polž, ki v idealnih pogojih povrže do 40 mladičev. V akvarijskih pogojih pa le enega do štiri. Spolno zrelost dosežejo pri dveh letih, življenjska doba pa je od 8 do 10 let. V naravi jo močno ogroža onesnaževanje, kmetijstvo in športni ribolov. Iz narave odvzeti osebki se hitro navadijo na življenje v akvariju, pogoj je le, da imajo dovolj hrane in temperaturo vode, ki ne presega 27°C. V primeru, da divje polže želimo gojiti z ribami, jih moramo nujno imeti v karanteni vsaj eno leto.

Ni primerna za akvarije, ki jih filtriramo preko zunanjih filtrov, saj ti vodo preveč očistijo. Najbolje se obnese pri preprosti »hamburg« filtraciji, kjer jo večkrat opazimo, kako iz gobe čisti detrit in alge.

Zelo podobna vrsta je Viviparus contectus, ki ima svetlejšo hišico s temno rjavimi progami. Pogost je v Avstriji in Veliki Britaniji, kljub temu, da sta si po videzu polža rahlo različna, pa med znanstveniki še vedno poteka vroča debata, da je V. contectus le podvrsta V. viviparus. Gre za zelo star rod mehkužcev, fosilne ostanke najdemo že v juri. Danes rod šteje okoli deset živečih vrst, vse naseljujejo Palearktiko. To zavzema območja Starega sveta, kar vključuje Afriko severno od Sahare, Evropo, Severno in Srednjo Azijo ter sever Kitajske.