»Ni vse zlato kar se sveti.« To je Slovenski pregovor, ki pomeni, da se pod bliščem zlata lahko skriva marsikaj. Izvira iz obdobja baroka, ko so umetniki palače imenitnežev krasili z lesenimi kipci, oblečenimi v tanko plast zlata.

Karnivori so prehranski specialisti, specializirani in opremljeni za lov. Zanje je značilen ustni aparat, ki je prilagojen grabljenju, trganju ter požiranju plena. Želodec je velik in raztegljiv. Nekateri mesojedi lahko zgrabijo in pojedo plen, ki je tako velik, kot so sami.

Ribe so se stoodstotno prilagodile življenju v vod, na soli, ki ji oddajajo kamnine ter na toksine, ki jih oddajajo različni deli rastlin (listje, korenine, semena, oreščki…). Če bi jih vprašali, kaj jih moti v akvarijih, potem bi odgovorile, da so preveč sterilni.

V naravi ribe ne jedo industrijsko predelane kosmiče, ampak se zadovoljijo s stvarmi, ki jih trenutno ponuja njihovo okolje. Večino vrst uvrščamo v skupino omnivorov oziroma vsejedcev.

Tudi najboljša industrijska hrana se ne more primerjati z naravnimi sestavinami, zato je priporočljivo, da ribam vsaj občasno ponudimo kaj drugega. Akvaristi radi posegajo po zamrznjeni ter liofolizirani hrani. Obe hrani odlikuje vsebnost organizmov, ki jih ribe jedo tudi v naravi, prav zato se ta način obravnava kot naravno hranjenje.

Industrijsko pripravljene hrane za ribe so se pojavile šele v sredini devetnajstega stoletja, pred tem so akvaristi svoje ribe hranili z živo hrano. Pojav industrijsko pripravljene hrane je pomenil veliko lažje hranjenje rib ter s tem naredil akvaristiko bolj dostopno širšemu krogu ljudi.

Hrana je sestavljena iz hranilnih snovi. To so snovi, ki jih lahko žival izkoristi za opravljanje določenih telesnih funkcij. Vsaka hrana, ne glede na to ali izhaja iz rastlinskega ali živalskega izvora vsebuje VODO in SUHO SNOV.