Kalijev permanganat je črno škrlatni kristalni prah brez vonja. Uporabljamo ga za razkuževanje vodnih raztopin, akvaristične opreme, rib in rastlin.

Pri uporabi upoštevamo varnostna opozorila na embalaži!

Pri kontaktu s kislinami, amini, karbamati, organskimi halogeniranimi snovmi, izocianati, organskimi sulfati, nitrati, organskimi fosfati in polimerizirajočimi snovmi, lahko sprošča škodljive pline. Zato ga vedno dodajamo v čisto vodo brez primesi. Ne kombiniramo ga z zdravili, saj se lahko vname pri kontaktu z drugimi snovmi.

V akvaristiki se z njim pogosto srečamo takrat, ko razkužujemo opremo ali akvarijske rastline, malokdo pa ve, da je uporaben tudi kot zdravilo proti škržnim in kožnim zajedavcem pri ribah. Posebej učinkovit je pri zatiranju zajedavcev iz družine Lernaea – sidrasti črvi, z njim pa Lahko pozdravimo tudi nekaj drugih bolezni, ki jih povzročajo bakterije in glive. Učinkovit je v zgodnjih stopnjah razvoja bolezni, pomaga pa le v primeru da so prizadete škrge ali koža. Zdravilo je torej namenjeno zunanji uporabi oziroma površinskemu razkuževanju. Bolezni zdravimo s pomočjo kratkotrajnih ali dolgotrajnih kopeli. Uporaba hipermangana je razširjena predvsem med lastniki vrtnih ribnikov, prakso pa lahko v primeru bolezni uporabimo tudi pri akvarijskih ribah. Kopeli s hipermanganom so za ribe manj stresne v primerjavi s solnimi kopelmi, zato se ta tip razkuževanja pogosto uporablja pri ribah, ki so občutljive na sol.

Priprava raztopine za dolgotrajno kopel

Dolgotrajne kopeli so vse kopeli, ki trajajo dlje kot 30 minut. Običajno se jih poslužimo takrat, ko povzročitelja bolezni ne poznamo ali v primeru preventive, da preprečimo prenos bolezni iz ene populacije na drugo. Dolgotrajno kopel pripravimo s koncentracijo 2 mg/L vode. Ribe v tej kopeli pustimo vsaj 4 ure. Pred dolgotrajno kopeljo ribe dva dni postimo, tako preprečimo, da bi se v vodi nabirali izločki. Hipermangan ima močno oksidacijsko lastnost in hitro reagira z organsko snovjo. Če pride v stik s snovmi, ki nastajajo pri razgradnji izločkov, postane močno toksičen in spremeni barvo iz škrlatne v rumeno ali rjavo. V primeru da opazimo takšno spremembo barve, zdravljenje TAKOJ prekinemo. Nekatere ribe so občutljive na hipermangan, zato uporabimo polovično dozo 1 mg/L vode. To so predvsem ostrižniki iz afriških jezer ter oklepni somiči (Corydoras). Maksimalna doza za dolgotrajno kopel je 6 mg/L, pri takšni koncentraciji hipermangana moramo nadzorovati obnašanje ter počutje rib, v primeru, da ribe v kopeli divjajo ali se začnejo obračati na bok, kopel takoj razredčimo.

Priprava raztopine za kratkotrajno kopel

Kratkotrajne kopeli uporabljamo takrat, ko povzročitelja bolezni dobro poznamo, zato želimo zdraviti učinkovito in zanesljivo. Na voljo imamo kopeli ki trajajo od ene minute do pol ure in zelo koncentrirane, močne kopeli, ki trajajo 30 sekund. Za zelo močno kopel se odločimo le v primeru hudega napada zunanjih zajedavcev na koži. Vse koncentracije med 10 in 500 mg/ L vode so varne, pod pogojem, da budno spremljamo dogajanje v vedru. Bodimo pozorni, da ne uporabljamo premočnih koncentracij na vrstah, ki so občutljive (Corydoras in ostrižniki afriških jezer). Vsaka sprememba v barvi ali obnašanju ribe nam da signal, da moramo raztopino razredčiti. Običajno uporabljamo 10 mg/L za kopeli, ki trajajo 30 minut in 500 mg/L za intenzivne kopeli, ki trajajo 30 sekund.

Zapleti pri uporabi hipermangana

So zelo redki, kljub temu upoštevajmo naslednje nasvete:

1. Ribe pred zdravljenjem postimo. Hipermangan ima močne oksidativne lastnosti in ob reakciji z dušikovimi spojinami sprošča strupene pline.

2. Nekatere vrste so občutljive, zato jim koncentracijo prilagodimo po potrebi. Najmanjša doza je 1 mg/L. Bodimo pozorni pri uporabi na vrstah iz družine Corydoras in ostrižnikih iz afriških jezer.

3. Nosimo zaščitno obleko in rokavice. Hipermangan se ne smatra za nevarno kemikalijo, kljub temu ob stiku z obleko ali kožo pušča rjave madeže, ki se zelo težko sperejo. Neboleči madeži na koži ne izginejo več dni, oblačila pa so uničena.

4. Pazimo, da raztopina v času zdravljenja ne spremeni barve. Sprememba barve je znak oksidacije, kar pomeni, da je hipermangan že začel razpadati na ostale snovi in lahko povzroči toksičnost. Kopel naj ne traja dlje kot 4 ure.

5. Uporaba hipermangana je učinkovita v slani in sladki vodi, to pomeni, da je uporaben tudi pri razkuževanju in zdravljenju morskih rib.

6. Prepogosta uporaba lahko povzroči opekline kože in škrg, v zelo redkih primerih zdravljenje ponovimo več kot dvakrat na teden.

7. Hipermangan NIKOLI ne uporabljamo za zdravljenje bolezni belih pik (Ichthyophthirius multifiliis).

8. Nikoli ga ne uporabljamo v kombinaciji z alkoholi in formaldehidom.

9. Bodimo previdni takrat, ko ga uporabljamo v vodi, ki vsebuje organske kisline in tanine. Kadar zdravimo ribe iz kislih vod, to napravimo v osmozni vodi.

10. Če se raztopina iz rozaste spremeni v rumeno ali rjavo, zdravljenje takoj prekinemo.

Zdravilo se odlično obnese pri zdravljenju bolezni, ki jih povzročajo enocelični zajedavci iz družine Trichodinia, Ichthyobodo (Costia) in Chilodonella. Učinkoviti pa so tudi v boju s parazitskimi črvi (Dactylogyrus in Gryrodactylus) ter raki (Lernaea). Dobro se obnese tudi pri zdravljenju bakterijskih okužb v zgodnjih stadijih, predvsem je učinkovit proti bakterijam Columnaris. Vse naštete bolezni lahko zdravimo s kopelmi, paziti pa moramo na specifične lastnosti posameznih patogenov, da preprečimo ponovne okužbe.

Kot vsa zdravila, tudi hipermangan uporabimo premišljeno in v skladu z navodili ter priporočili. Pravilna uporaba zdravil lahko ribi reši življenje, napačna pa lahko povzroči nepopravljive posledice.