Čeprav se njegovo ime sliši, kot alkoholna pijača, je ta zanimiva riba svoje ime dobila po vulkanu iz območja na katerem se nahaja. Zoogoneticus tequila spada med zobate krapovce, ki jih uvrščamo v družino Goodeidae, po slovensko pa jih imenujemo goodeidi ali gorski krapovci. So zelo zanimive akvarijske ribe, žal pa jim v naravi grozi izumrtje, ki je posledica onesnaževanja zaradi pridobivanja trsnega sladkorja, gradnje hidroelektraren, kopanja železove rude ter ostale industrije. Ogrožajo jo tudi invazivne ter tujerodne vrste rib, kot so tilapije in mečki.

Dolgo časa je vrsta veljala za izumrlo v naravi, saj na območju, kjer naj bi se nahajala niso našli nobenega predstavnika. Je tipična endemična riba, kar pomeni, da jo lahko najdemo le v Mehiški državi Jalisco, kjer naseljuje porečje Río Teuchitlán. Leta 1999 so v majhnem pritoku reke, ki ga domačini imenujejo izvir El Rincón  našli enega samca. Ponovna ekspedicija v letu 2001 je najdbo potrdila. Kljub temu je bila leta 2013 vrsta ponovno razglašena za izumrlo v naravi. V obdobju od 2014 do 2016  se ribe intenzivno goji v ujetništvu v sklopu razmnoževalno vzrejnih programov za ohranjanje vrst. V njem sodelujejo akvaristi, živalski vrtovi ter organizacije za ohranjanje ogroženih živali. Cilj projekta je, da se vrsta ponovno naseli v naravo.

Leta 2016 je tako nastala prva stabilna populacija v izvirih Teuchitlán. Izviri so pod monitoringom človeka, domačini jih uporabljajo kot spa. Skozi njih teče čista voda za katero verjamejo, da ima zdravilne učinke. V enega od teh izvirov so ponovno naselili 80 rib, ki so se do danes uspešno namnožile. Uradni status vrste po IUCN je ogrožena vrsta, kljub temu pa jo nekatere naravovarstvene organizacije še vedno vodijo kot v naravi izumrlo, saj izviri, ki so pod oskrbo in vplivom človeka niso pravo naravno okolje.

Kljub temu zgodbe, kot je ta dajejo upanje v človeštvo in mogoče bomo v prihodnosti priča sanaciji ter ponovni vrnitvi Zoogoneticus tequila v njihov naravni habitat.

V akvariju je Zoogoneticus tequila srednje zahtevna riba. Je mikropredator, ki sprejme suho in zamrznjeno hrano, ampak nujno potrebuje tudi dodatek živih ličink, žuželk in ribjih mladic. To krepi njihov nagon, ter spodbuja naravno plenilsko obnašanje. Zraste do 7 cm, samice so večje od samcev. Zaradi velikosti in obnašanja potrebuje dokaj velike akvarije, vsaj od 250 litrov naprej. Čez poletje jim ustreza bivanje v zunanjem ribniku. Če jim tega ne moremo zagotoviti, potem v akvariju pazimo, da temperatura vode v poletnih mesecih ne preseže 25°C , idealno je, da držimo poletno temperaturo okoli 20 do 22°C, s tem, da poskrbimo za zimski padec temperatur, ki naj bo okoli 17 do 18°C.  To je pomembno za razvoj rib in mladic, ribe, ki niso bile izpostavljene nihanju temperatur postanejo deformirane, kar je posledica rasnih hormonov ter nesorazmerne rasti med tkivi in kostmi.

V akvariju nujno potrebujejo redne, tedenske menjave vode od 80 do 90%  na teden. Tolerirajo pH vrednosti od 6.0 do 9.0, temperaturna razlika, ki nastane med menjavami vode jih ne moti, prav tako jih ne motijo hitre spremembe v trdoti ter pH vrednosti vode. Zato jo lahko točimo direktno iz pipe, pod pogoji, da ne vsebuje nitritov, nitratov, klora ter drugih škodljivih snovi.

Vrsta je občutljiva na razpadanje in gnitje organskega materiala, potrebuje izredno čisto in s kisikom bogato vodo, zato moramo biti pozorni pri izbiri lesa ter poskrbeti za redno presesavanje podlage ter delovanje filtrov.  Recept za uspešno gojenje teh rib je kakovostna hrana, dovolj velik akvarij, optimalna temperatura, redne 90% menjave vode, vzdrževani filtri in zimski počitek.

Zunanji videz ribe je na prvi pogled nezanimiv, če je riba pod stresom, je njena koža skoraj črne barve, kar jo naredi zelo neprivlačno za povprečnega akvarista, a v optimalnih pogojih spremeni barvo v sivo modro, pri čemer se ji bočne luske lesketajo v mavričnih in srebrnih odtenkih. Stres preprečimo s pravilno nego ter vzdrževanjem, veliko pa pripomore tudi primerna ureditev akvarija.

Akvarij naj bo gosto zaraščen z veliko skrivališči. Opazili bomo, da si vsaka riba izbere svoj prostor skozi katerega opazuje okolico. Zato bo akvarij bo pogosto videti prazen ter nenaseljen, vse dokler vanj ne bomo vrgli hrano. Pri hranjenju postanejo zelo aktivni in se brez težav lotijo tudi večjega plena, so zelo natančni jedci in se med lovom držijo principa "vsaka riba zase". Nikoli ne bodo lovili v skupini, niti se ne bodo skupinsko lotili ribjih hran v obliki tablet ali gela. Košček, ki ga niso uspeli pojesti bodo izpljunili in ko pade na tla, jih ne zanima več. Zato je zelo pomembno, da izberemo primerno velikost hrane. Najboljše rezultate poleg žive in zamrznjene hrane, daje hrana v lističih.

Razlika med spoloma je pri tej vrsti zelo očitna, že na prvi pogled opazimo, da so samice veliko večje od samcev, te lahko zrastejo tudi do 7 cm, samci pa jih zelo redko dosežejo 5. Poleg tega spolno zrelega samca krasi oranžen ali rumeno obrobljen rep. Kot vse ribe iz družine živorodnih zobatih krapovcev, imajo tudi goodeidi gonopodij. Preobraženo podrepno plavut, ki služi za oploditev samice. Pri gorskih krapovcih je ta razcepljena na dva dela. Večji je okrogel, manjši pa je podolgovat ter obrnjen naprej, kot kavelj. Določevanje spola po gonopodiju je zelo učinkovita ter zanesljiva metoda, saj se včasih zgodi, da se v jati pojavi kakšna samica, ki ima rumeno obrobljen rep in jo lahko hitro zamenjamo za samca.

Mladice se skotijo s posebnimi izrastki, ki nepoznavalca prestrašijo, misleč, da gre za parazite. Te izrastke imenujemo trophtaenia in v dobesednem prevodu pomeni "Materina vez". Služijo podobnemu namenu, kot popkovina pri mladičih sesalcev, mladice jo odvržejo v nekaj urah ali dneh. V primeru, da opazimo mladico z izrastki, se moramo zavedati, da imamo neverjetno srečo.

Moje izkušnje s to vrsto so zelo mešane, čeprav gre za zelo nezahtevno ribo, imam z njo kar dosti težav, kljub temu, da imajo živali popolno oskrbo, optimalno temperaturo ter prehrano, so zelo suhe in ne dajo mladic. To je zelo nenavadno, saj so običajno zelo hvaležne ribe, ki se brez večjih zapletov in težav množijo v akvariju. Trenutno jih imam v 250 literskem akvariju, hranim jih z mešano hrano, ki je sestavljena iz živih nevretenčarjev ter kakovostne hrane za ribe v obliki lističev. Opažam, da liofilizirane in zamrznjene hrane ne marajo, prav tako ne marajo hrane, ki prehitro potone na dno. 

Po karakterju so zelo sramežljive ribe, toda po potrebi pokažejo svojo osebnost in se v sekundi spremenijo v plenilce. Akvarij v katerem so, je zelo zanimiv za opazovanje, saj na prvi pogled misliš, da v njem ni rib. Toda takoj, ko zaznajo vonj hrane, se napolni z življenjem. Samci občasno tekmujejo za teritorij in samice. Kljub temu, da jaz nimam uspeha s to vrsto, jo priporočam vsem, ki jih zanima gojenje ogroženih živalskih vrst. 

Včlanite se v eno od organizacij GWG ter spoznajte čudoviti svet konzervativne akvaristike.