Je vrsta krapovca, ki ga uvrščamo v družino činkelj, izhaja iz Bornea ter Sumatre. Genetske raziskave namigujejo, da obstajajo tri populacije, ki bi lahko bile samostojna vrsta, razcep pa naj bi se zgodil pred 9. 5 milijoni let. Med sabo variirajo po vzorcu in velikosti, zato je pri nakupu zelo pomembno, da poznamo kraj izlova. Načeloma prihajajo iz dveh lokacij, Borneo in Sumatra. Ribe, ki prihajajo iz Bornea imajo izrazite črne proge, ki segajo vse do trebuha. Sumatranske ribe pa imajo črne proge, ki se končajo že pred sredino trupa.

Na nekaterih območjih je ribolov te vrste prepovedan, na drugih pa ga dovoljujejo izključno za namene akvaristike. Lov na odrasle živali je nezakonit, saj vrsta doseže zelo pozno spolno zrelost in ima kompleksen reprodukcijski cikel, ki je vezan na poplavljanje v deževni dobi, ki traja od septembra do oktobra. Spolno zrelost doseže šele pri velikosti 30 cm oziroma pri treh letih, kar je za ribe zelo pozno. Osebki v divjini dosežejo povprečno starost 40 let, toda tudi starejše živali niso nobena izjema. V akvariju redko dosežejo takšno starost. Ribiči, ki se ukvarjajo z izlovom rib za potrebe akvaristike dobro poznajo drstišča, zato v obdobju, ko se mladice izlegajo, gredo na lov, kjer zajamejo več tisoč mladic, ki jih nato vzrejajo v posebnih bazenih. Takšne živali so v trgovini označene, kot CR oziroma »Captive Raised«, kar pomeni rejene v ujetništvu. Druga taktika lova za akvaristične namene, pa je taktika z bambusovimi palicami. Ribiči nastavijo posebne pasti, ki so narejene iz votlih bambusovih palic. Nastavijo jih na območja, kjer se ribe zadržujejo. V naravi rilčkaste činklje je, da lezejo in se skrivajo v cevi ter jame, zato je taktika lovljenja z bambusom zelo učinkovita. Ribe, ki so ulovljene na ta način se v trgovini prodajajo pod oznako WF, »Wild Fish« oziroma CW »Captive in Wild«. Nekateri večji uvozniki akvarijskih rib so poskusili tudi s farmsko vzrejo činkelj, a se je izkazalo, da ta brez uporabe hormonov ter spodbujevalcev drsti praktično ni mogoča. To je ceno živali močno dvignilo, zato so farmsko vzrejo pri tej vrsti opustili. Danes so vse činklje ujete v naravi, razmnoževanje v akvariju še ni uspelo nikomur. Izlov poteka pod strogim nadzorom, živali, ki so večje od 10 cm pa praktično ni mogoče kupiti.

Riba je po obliki robustna in močna. Barvni vzorec ima močen kontrast, črne lise pa lahko imajo ostre ali mehke robove. Kot pri vseh činkljah, je tudi pri rilčkasti činklji črevo oblikovano tako, da je povezano z ribjim mehurjem ter webrovim aparatom. Ob vznemirjanju ribe spuščajo tleskajoče zvoke ter s tem opozarjajo svoje vrstnice na nevarnost. Webrov aparat je čudovit organ, ki je značilen za ribe kostnice.

Več o njem si lahko preberete na tej povezavi.

Gobec ima posebno obliko in je opremljen z brčicami, pod očesom pa se nahaja trn, ki ga uporabljajo za obrambo.

V akvaristiki je vrsta zelo zlorabljena, na žalost večina rib konča v majhnih akvarijih, kjer kupijo en sam primerek za zatiranje nezaželenih polžev. Takšne živali pogosto prerastejo majhne akvarije, nato se pojavi problem, kam z ribo. Večina jih pogine, preden dosežejo 20 cm, saj so zelo občutljive na bolezni, težke kovine ter kakovost vode. V primeru, da zbolijo, jih ne smemo zdraviti s klasičnimi zdravili. Pomagamo si z alternativo, ter zdravili, ki niso na bazi bakra ali formaldehida. Razlog za njihovo občutljivost je zelo tanka koža skozi katero brez težav prehajajo kemikalije ter kovine. V primeru bakterijskih infekcij, kot so razpad plavuti ter razjede na koži jih zdravimo s pomočjo taninskih kislin, probiotiki in česnom. Izredno občutljive so na okužbe z Ichyophthirius multifilis, ki povzroča bolezen belih pik (Ihtioftirioza). V primeru okužbe jih zdravimo s čajem iz črnega ali zelenega čaja ter ameriškim slamnikom.

Vrsta spada med najbolj ogrožene ter ranljive akvarijske ribe in je v številnih državah uvrščena na rdeči seznam akvarijskih organizmov. Gre za zelo zlorabljeno ribo, ki pogosto konča v neprimernih razmerah. Drži se jo sloves, da uničuje nezaželene polže, toda v resnici gre za žival, ki ima kompleksno družabno obnašanje ter doseže velikost do 40 cm. V naravi se te ribe družijo v velike jate, ki štejejo po več sto živali, zato ji samota v akvariju pogosto ne ustreza, kar povzroči agresijo ter ostale motnje v obnašanju. Bodimo odgovorni akvaristi in ribo kupimo le v primeru, ko ji lahko zagotovimo:

1. DOVOLJ VELIK AKVARIJ (1000 litrov in več)

2. DRUŽBO VSAJ PET OSEBKOV ISTE VRSTE

3. VODO, KI NE VSEBUJE TEŽKIH KOVIN

Akvarij uredimo tako, da ima veliko skrivališč, korenin in cevi, saj je vrsta bolj aktivna ponoči, čez dan pa rada miruje v jamah ali votlinah. Podlaga naj bo rečni pesek ter rečno kamenje, brez ostrih robov. Raje imajo bolj fini material, a se odlično znajdejo tudi na peskih večjih granulacij. Med hranjenjem bodo brez težav z gobcem premaknile večje kamenje, če bo to potrebno. Pogosto jih bomo opazili, da se igrajo, ter prenašajo kamenje v gobcu.

Ustreza jim voda, ki ima temperaturo od 24 do 30 °C, ter pH vrednost od 5.0 do 7.0. Potrebujejo zmogljiv in biološko stabilen filter, ki mu po potrebi dodamo še filtrirni medij na osnovi aktivnega oglja ter zeolita. Tako preprečimo, da bi v vodi bile prisotne težke kovine. Vrsta ima zelo zanimive specifične oblike obnašanja. Ena iz med njih je tudi spanje. Te ribe so znane po tem, da med spanjem zasedajo različne in včasih prav bizarne položaje, ki neukega akvarista pogosto prestrašijo. Hrbtno in bočno spanje pri tej ribi ni nobena redkost.

Moje izkušnje s to vrsto so zelo pozitivne. Najbolj me fascinira njeno obnašanje igriva narava ter spanje v nenavadnih položajih. Me pa zelo žalosti, ko opazujem te ribe v premajhnih ter neprimernih akvarijih, zato upam, da bo ta prispevek vsaj nekaj ljudi odvrnil od nepremišljenega nakupa.